Anmerkungen

1. V njegovem krstnem listu je navedeno ime Franciscus Weber. V svojih publikacijah, ki so izšle med obema vojnama, se je podpisoval kot Veber.

2. Gl. njegov rokopis Moja filozofska pot (v njegovi zapuščini je označen s signaturo A.1.48.).

3. „Meine Beziehung zu Meinong“, v: Anton Terstenjak (izd.): Vom Gegenstand zum Sein. Von Meinong zu Weber. In Honorem Francisci Weber Octogenarii. München: Trofenik 1972, str. 155.

4. Eksperimentalni laboratorij, ki ga je leta 1894 ustanovil Meinong na graški univerzi, je bil prvi tovrstni laboratorij v Avstriji. Njegovo vodstvo je pozneje prevzel Stephan Witasek in po njegovi prezgodnji smrti Vittorio Benussi.

5. „Meine Beziehung zu Meinong“, str. 157.

6. Gl. Franz Weber: Die Natur des Sollens … Wissenschaftliche Schriftenreihe des Pavelhauses, Bd. 4. Graz 2004.

7. „Meine Beziehung zu Meinong“, str. 164.

8. Prav tam, str. 163.

9. Gl. Ana Juvančič-Mehle: Meinongova knjižnica v Ljubljani. / Die Meinong-Bibliothek in Ljubljana. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 1998 (Razprave Filozofske fakultete).

10. Gl. Frane Jerman, Anton Žvan: „Filozofija“, v: Petdeset let Slovenske Univerze v Ljubljani 1919–1969. Ljubljana: Univerza v Ljubljani 1969, zlasti str. 147-149.

11. Predavanja o zgodovini filozofije in o zgodovini slovenske oziroma jugoslovanske filozofije je v študijskem letu 1933/34 prevzela njegova študentka Alma Sodnikova, ki je bila leta 1933 izvoljena za privatno docentko.

12. „Franz Weber – Begründer der modernen Philosophie bei den Slowenen“, v:  Anton Terstenjak (izd.): Vom Gegenstand zum Sein. Von Meinong zu Weber. In Honorem Francisci Weber Octogenarii. München: Trofenik 1972, str. 151.

13. Gl. Jože Kokole: Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920–1968. Ljubljana: Univerza v Ljubljani 1969.

14. Weber v pismu dekanatu Filozofske fakultete z dne 25. 4. 1925 (v njegovi zapuščini je označeno s signaturo L.4.7.).

15. Red (poimenovan po Savi Nemanjiću) je leta 1883 ustanovil srbski kralj Milan Obrenović (1854–1901). V stari Jugoslaviji so to odličje med drugim podeljevali kulturnim delavcem, znanstvenikom, cerkvenim dostojanstvenikom in visokim oficirjem za njihove zasluge.

16. Gl. Frane Jerman: „Franc Veber in slovenska filozofska tradicija“, v: Anthropos 1,2,3 (1988), str. 66–70.

17. Uporabljena literatura: Enciklopedija Slovenije, Ljubljana: Mladinska knjiga 1987–; Hrvatski biografski leksikon, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod 1983; Jože Podpečnik: “Red sv. Sava“ (rokopis).

Za Webrove biografske podatke gl. predvsem: Wolfgang L. Gombocz: „Franz Weber (1890–1975). Ein Vorwort zu zwei Veröffentlichungen aus seinem Nachlaß“, v: Conceptus 53–54 (1987), str. 67–74; Ana Mehle-Juvančič: „Meinongova knjižnica in France Veber. Biografska in izpovedna skica“, v:  Meinongova knjižnica v Ljubljani. / Die Meinong-Bibliothek in Ljubljana. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 1998 (Razprave Filozofske fakultete), str.11–30; Franz Weber: „Meine Beziehung zu Meinong“, v: Anton Terstenjak (izd.): Vom Gegenstand zum Sein. Von Meinong zu Weber. In Honorem Francisci Weber Octogenarii. München: Trofenik 1972, str. 155–171; France Veber: Moja filozofska pot (rokopis); Tomaž Weber: 150 zgodb Ljubljančana (1910–2002), Ljubljana: Samozaložba 2002.

Letzte Bearbeitung: Juni 2006